Po rubežu socialnih pomoči humanitarne organizacije pričakujejo večji naval

Potem ko je finančna uprava (Furs) zarubila denarno socialno pomoč (DSP) nekaj več kot tisoč posameznikom, ki so v zadnjih dveh letih imeli vsaj tri neplačane obveznosti iz prekrškovnih terjatev, v humanitarnih organizacijah pričakujejo večje število družin, ki bodo potrebovale pomoč. Izvršbo na prejemke denarne socialne pomoči je omogočil Šutarjev zakon.

Po podatkih Fursa približno tretjina od nekaj več kot tisoč posameznikov, ki so jim zarubili DSP, prihaja z območja jugovzhodne Slovenije.

Na novomeških enotah Rdečega križa in Karitasa pravijo, da so se ljudje najprej začeli obračati na center za socialno delo, od koder jih usmerijo k njim.

"Enkrat na leto lahko zaprosijo za finančno pomoč oziroma plačilo položnic za najnujnejše življenjske stroške v vrednosti 300 evrov," je povedala Barbara Ozimek z novomeškega Rdečega križa. Družinam pomagajo tudi s prehranskimi paketi.

CSD se je obrnil tudi na Škofijsko karitas in jih obvestil o družinah, ki potrebujejo dodatno pomoč. "V prehranskem paketu je vreča živil, 17 živil, na primer konzerve, namazi, juhe in podobno, kar je osnova za obroke, ne zadostuje pa to za ves mesec," pravi generalni tajnik Simon Dvornik. Družini, ki ji odobrijo pomoč, pripada en tovrsten prehranski paket vsak mesec eno leto.

Od marca bodo imeli na voljo tudi večje pakete z živili, ki jih zagotavljajo v projektu za odpravljanje materialne prikrajšanosti pod okriljem ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Lani so 4.500 ljudem razdelili več kot 150 tisoč kilogramov hrane.

Dvakrat na leto lahko družine v stiski tudi pri Karitasu zaprosijo za plačilo položnic za nujne življenjske stroške, pomagajo pa tudi z drvi za kurjavo.

Ekonomske stiske so odraz globljih težav

"Običajno so ekonomske stiske samo stranski produkt globljih težav," opisuje Dvornik. Zato njihovi socialni delavci družinam nudijo tudi psihosocialno podporo v različnih skupinah, ena je denimo namenjena ženskam.

"Organiziramo tudi družabne dogodke, v naše prostore lahko pridejo prebrat knjigo, na ročna dela ali samo na druženje, organiziramo pa tudi izlete in varstvo otrok med šolskimi počitnicami," dodaja predstavnik Karitas.

V Zvezi Anita Ogulin pravijo, da njihovo pomoč pogosto potrebujejo tudi družine, v kateri je vsaj eden od staršev zaposlen, takih je 60 odstotkov. "Delež uporabnikov, ki se spopadajo z izvršbami, je minimalen, so pa te izvršbe posledica nezmožnosti plačevanja osnovnih življenjskih stroškov in ne prekrškov ter kazni," pravijo na zvezi.

V zadnjih dneh se nanje še niso obrnili posamezniki, ki bi brez socialne pomoči ostali zaradi prekrškovnega rubeža. "V primeru, da se bodo na nas obračali uporabniki s temi težavami, bomo njihove prošnje individualno obravnavali v čim krajšem možnem času, saj gre vendarle za to, da otrokom zagotovimo ustrezne življenjske pogoje," so poudarili.

Kot pravijo, se sicer večina družin nanje obrne ob nenadnem izpadu dohodka – zaradi bolezni, izgube zaposlitve, smrti v družini, poškodbe na delu –, saj se takrat znajdejo v situaciji, ki jo zelo težko rešijo brez dodatne podpore.

"Da preprečimo dolgoročne posledice, ki lahko nastanejo ob kopičenju položnic ali neplačanih dolgov, nudimo takojšnjo finančno pomoč. Vendar naš program temelji na celostni pomoči, zato z njimi oblikujemo načrt opolnomočenja, ki jim omogoča aktivno reševanje težav in pripomore k dolgoročni samostojnosti," pravijo na Zvezi Anita Ogulin.

Poleg prehranskih in higienskih paketov družinam ponujajo tudi brezplačno pravno in psihosocialno pomoč ter delavnice za krepitev funkcionalnih kompetenc.

Centri za socialno delo na udaru

V Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije so že pred sprejetjem Šutarjevega zakona in zdaj ponovno opozorili, da lahko rubež socialnih pomoči povzroči nevaren porast socialnih stisk, nasilja, kaznivih dejanj in pritiskov na zaposlene, ki lahko izhajajo iz zaostrene eksistenčne krize.

"Naloga CSD ni izvajanje represije, temveč nudenje podpore, pomoči in zaščite. Zato odločno zavračamo vsakršne ukrepe, ki najranljivejše potiskajo še globlje v revščino in socialno izključenost," so poudarili in vlado pozvali k takojšnji odpravi škodljivih posledic izvršb, zagotovitvi socialne varnosti prizadetih oseb, jasni zakonski izključitvi socialnih transferjev iz vseh oblik izvršbe ter uvedbi mehanizmov, ki bodo preprečili morebitne prihodnje ponovitve takšnih situacij.